|
Armenski
eustveni, logieni, zmagoviti, instinktivno samomorilski, staroarmenski
urbani arhetip v zadnji prestolnici Armencev, 1999, instalacija
Melkonyanova instalacija, ki jo avtor oznaeuje za hiper-objekt,
je sestavljena iz šestdesetih t.i. mikro-objektov, ki so obkroženi
in med seboj razloeeni z mejami iz bazaltnega kamenja. Spominjajo
lahko na ograde visokogorskih pastirskih domaeij ali pa na
megalitske kultne labirinte. Vsi razstavljeni kosi so sestavljeni
iz naravnih materialov, predvsem kamnov (bazalt, granit, lehnjak,
vulkansko steklo...) ter najdenih in že rabljenih predmetov
(keramika, les, sukanec, vlakna, steklo, kristal, nakit, tekstil...).
Princip njihove konstrukcije temelji na naravnih, arhaienih
gradbenih postopkih, ki vkljueujejo predvsem zavezovanje in
spenjanje, izkljueujejo pa vsakršno intervencijo modernih
tehnologij in s tem namerno spominjajo na princip delovanja
in preživetja gverilskega tipa vojske. Vsak kos je avtonomen
objekt, ki ima svoje ime in s tem tudi lastno identiteto.
Na Melkonyanovo delo (pa tudi na njega samega, kot nekdanjega
vojaškega eastnika), lahko gledamo kot na metaforo geografskega
in kulturnega prostora, iz katerega prihaja. Kavkaz že od
nekdaj velja za podroeje, ki ga še zlasti opredeljuje mejni
sindrom in iz njega izhajajoei vojni konflikti. Pa vendar
so se na tem obmoeju razvile dinamiene in verjetno najjasneje
izkristalizirane oblike življenjskih praks, kot jih pogojuje
geografska, kulturna in nacionalna raznolikost. Razlike obstajajo
na vseh podroejih elovekovega bivanja - v umetnosti, znanosti,
kulturi, tehnologiji, pravni in politieni ureditvi... - in
prav zaradi tega, skupaj sestavljajo neko višjo simultano
celoto. Melkonyan pravi, da "elovek lahko mejo potegne le
v samem sebi, kjer naj zariše lok do svojega bestialnega strahú
in ga preoblikuje v ekstatieno obeutje lastne prvinske narave.
Bolj kot sovražnika se velja bati teme v nas samih, kajti
sovražnika ni - je le nevednost. Potrebno je na široko odpreti
oei in svetloba seže tudi do najtemnejših globin elovekove
duše".
|
|