, 2000, instalacija

Od zaeetka devetdesetih let Koo Jeong-a diskretno ustvarja drobne, subtilne ureditve, majhne posege na meji vidnega in nevidnega. Njeno delo z drobnim drhtenjem percepcije glede na izbrani prostor vzbuja v gledalcu nekakšno ranljivost. Posega v že obstojeee prostore in skrajno prefinjeno prilagaja svet množieno izdelanih predmetov. Umetnica pravi: "Moj odnos do umetnosti je nekaj zelo intimnega in tega noeem deliti z nikomer drugim; zato sem tudi postala umetnica. Veasih je zelo boleee razstaviti delo, potem ko sem ga ustvarila v ateljeju. Delo preneha biti jaz." Koo Jeong-a je zaeela razstavljati v svojem ateljeju in v zasebnih stanovanjih, kjer je prikrito modificirala kraj; dala je kroglico naftalina v kuhinjo ali fluoresceneno etiketo v omaro. V njeni praksi, ki vse bolj zaseda mejo med zasebnim in javnim prostorom, se mešata mirnost in nemir. Koo Jeong-a niha med tradicijo estetizacije najdenih predmetov in ustvarjanjem neformalnih ureditev. V njenem delu odzvanja globoka in potrpežljiva zbranost, ki jo z idiosinkratienimi in zelo ueinkovitimi celotami vnaša v svojo prakso.