Skupni imenovalec, 2000, instalacija in akcija

Umetniški tandem Frangouli / Calovski se predstavlja s projektom Common Denominator (Skupni imenovalec), ki je sestavljen iz dveh neodvisnih, avtonomnih delov. Prvega sestavlja CD kompilacija makedonske in grške glasbe z izrazitim nacionalistienim politienim predznakom, drugega pa stojnica s svežim sadjem (jabolka in pomaranee), ki jih v easu razstave delijo obiskovalcem. Delo se ukvarja z oblikami percepcije posameznih nacionalnih kultur, obenem pa poskuša intonirati kolektivno evropsko psiho. Makedonija in Greija sta deželi s skupno preteklostjo in z obilico skupnih nerazrešenih problemov, ki zadevajo priznavanje kulturnih, verskih in jezikovnih razlik. Frangoulijeva in Calovski pravita, da so pripadniki njunih narodov zelo nezaupljivi drug do drugega in celo nekoliko paranoidni. Avtorja se sprašujeta, ali obstaja naein, s pomoejo katerega bi se bilo mogoee osvoboditi teh destruktivnih eustev, zaradi katerih ponavadi obtieimo v lastnih negotovostih. Julia Kristeva v prispevkih k vprašanjem nacije, narodnosti, porekla in prihodnosti nacionalnih idej ugotavlja, da kult eašeenja "korenin" temelji na eustvu "sovraštva" - in sicer na sovraštvu do drugih, obenem pa tudi na sovraštvu do samega sebe. V situaciji permanentnega nasilja vsak posameznik obupa nad individualnimi sposobnostmi in se zapre v svoj lastni svet. Kot pravi Kristeva, sooeenje "sovraštvom" v takem položaju lahko pripelje do dveh parov nasprotujoeih si skrajnosti v naeinu sprejemanja lastne kulturne in etniene pripadnosti - do glorifikacije na eni in obtoževanja na drugi strani ter do obeutka potrebe po njenem eksplicitnem manifestiranju oziroma popolnem zanikanju. Avtorja na podlagi osebne izkušnje tega fenomena ugotavljata, da so v bistvu "begunci" tisti, ki v agoniji izseljenstva prepoznavajo prejšnje razlike kot sorodnosti oziroma stieišea skupnih spominov. Primer makedonskih in grških pesmi je dovolj zgovoren, saj "oeišeene" nacionalnih in politienih konotacij, ki jih drugaee vsiljujejo besedila, skupaj delujejo kot zgolj "prijetne melodije" z južnega Balkana. Tako prirejene in premešane postanejo "le" glasba, ki ne more vee razvnemati strasti. Z združitvijo glasbe in z razdeljevanjem jabolk in pomarane, avtorja želita poudariti nezmožnost konkretiziranja doloeenega stališea brez zamenjave referencialnega okvira. Predvsem velikodušnost in pozornost - ter eutnost neeesa preprostega pa vendar tako poželjivega, kot je gladkost svežega sadja - je tisto, kar nam želita ponuditi Nayia in Yane.