Kratka zgodovina Manifeste
Henry Meyric Hughes

Manifesta je bila nizozemska pobuda za nov, vseevropski bienale sodobne umetnosti, katerega koncept je bil izdelan na podlagi zacetnih razprav med predstavniki nizozemskega Urada za likovno umetnost in številnimi sodelavci iz zahodnoevropskih držav. Ustanovljena je bila v odgovor dramaticnim politicnim spremembam v srednji in vzhodni Evropi po padcu berlinskega zidu novembra 1989 in v odgovor nezmožnosti tradicionalnih velikopoteznih prireditev, kot sta Dokumenta in Beneški bienale, da bi se primerno odzvale na nove razmere.

Manifesta je bila oblikovana kot nomadska prireditev, katere operativni del naj bi se vsaki dve leti premikal iz enega evropskega mesta v drugo - Evropa je pri tem razumljena kar najširše - da bi tako obsegala in presegala vsa podrocja, ki jih v danem trenutku pokrivajo podpisnice Kulturne konvencije Sveta Evrope. Njen namen je bil pomagati mladim umetnikom, sicer že usmerjenim v poklic, ki pa še niso bili deležni mednarodne izpostavitve in komercialne opore. (V tem smislu je Manifesta delno namenjena zapolnitvi praznine, ki je nastala po opustitvi pariškega Biennale des Jeunes.) Nacrtovana je bila interdisciplinarno in medkulturno, kar naj bi vsakokrat odsevalo stanje v umetnosti. Poudarek naj bi bil na inkluzivnosti in ne na ekskluzivnosti ter na sodelovanju med umetniki in teoretiki, ne pa na razkolništvu, tekmovalnosti, komercializaciji in nagradah. Bila naj bi tako proces kot tudi rezultat, polno pa bi naj izkorišcala najnovejše dosežke v informatiki in komunikacijski tehnologiji ter s tem gradila kumulativno mrežo stikov in dejavnosti.

Robert de Haas, direktor nizozemskega Urada za likovno umetnost, je 8. novembra 1993 v Haagu sklical prvo srecanje mednarodne svetovalne komisije Manifeste. Na naslednjem srecanju 27. in 28, januarja 1994 je bila v Haagu dokoncno dolocena svetovalna komisija za Manifesto 1 v postavi: Els Barents (Nizozemska), René Block (Nemcija), Svenrobert Lundquist (Švedska), Henry Meyric Hughes (VB), Katalin Néray (Madžarska), Anda Rottenberg (Poljska) in Lilijana Stepancic (Slovenija).

Hkrati je bila Hedwig Fijen, sicer kustodinja nizozemskega Urada za likovno umetnost, izvoljena za redno koordinatorko (pravzaprav direktorico) Manifeste 1, Katalin Néray pa je prevzela vodilno vlogo pri oblikovanju ekipe kustosov za prvo prireditev v Rotterdamu leta 1996. Ob koncu tega dvodnevnega srecanja so bili rezultati razmišljanj in ustanovitev Fundacija European Art Manifestation, registrirane v Rotterdamu na Nizozemskem, predstavljeni diplomatskim predstavnikom približno tridesetih evropskih držav.

Zacetna struktura Fundacija European Art Manifestation, s katero so bili seznanjeni predstavniki tujih vlad, je predvidevala, da bo mednarodna svetovalna komisija prevzela odgovornost tako za umetniško podobo in celovitost prireditve kot tudi za imenovanje ekipe kustosov; nacionalni odbor bi prevzel celotno odgovornost glede financ in organizacije; direktor bi skrbel za vsakodnevno upravljanje in povezanost z nacionalnim odborom, clani komisije, kustosi in predstavniki tujih ter domacih ustanov.

Poleti leta 1995 je mednarodna svetovalna komisija objavila imena petih kustosov, izbranih za Manifesto 1: Rosa Martinez (Barcelona), Viktor Misiano (Moskva), Katalin Néray (Budimpešta), Hans-Ulrich Obrist (Pariz) in Andrew Renton (London). V naslednjih šestih mesecih so clani te ekipe potovali križem po Evropi in organizirali vrsto razprav (odprtih in zaprtih) v Amsterdamu, Antwerpnu, Budimpešti, Lizboni, Londonu, Ljubljani, Moskvi, Rotterdamu in na Dunaju, med tem pa izpopolnjevali nacrte za prvo izdajo Manifeste.

Manifesta 1 se je odvijala v šestnajstih razlicnih ustanovah v Rotterdamu od 9. junija do 19. avgusta 1996. Zajemala je 72 umetnikov iz tridesetih evropskih mest in pet umetnikov od drugod. Skupni obisk se je gibal okoli številke 20 000. Odprtja se je udeležilo 350 akreditiranih novinarjev in umetnostnih kritikov; o njem so porocali domaci in tuji mediji in je imelo zelo pozitiven odziv.Vsa razstavljena dela so bila ustvarjena posebej za Manifesto in številni projekti so bili organizirani na podlagi sodelovanja. Mnogi od umetnikov, ki so tam svoje delo predstavljali prvic v mednarodnem kontekstu, so pozneje pogosto razstavljali v javnih in zasebnih galerijah po zahodni Evropi. Skupni proracun Manifeste je znašal 2 milijona guldnov (800 000 evrov).

Za Manifesto 2 v Luksemburgu leta 1998 je bila sestavljena nova Mednarodna svetovalna komisija, ki so jo sestavljali dva clana prejšnje komisije (Henry Meyric Hughes in Lilijana Stepancic), nekdanja direktorica Manifeste 1 (Hedwig Fijen), predstavnika prejšnje ekipe kustosov (Hans-Ulrich Obrist) in dva nova clana, Chris Dercon (direktor rotterdamskega muzeja Boijmans Van Beuningen, kjer je gostoval del Manfeste 1) in Kasparja Königa (rektorja Städelschule in direktorja galerije Portikus v Frankfurtu). Skupaj z Enricom Lunghijem (Casino Luxembourg), na novo izvoljenim direktorjem Manifeste 2, je ta komisija izbrala novo ekipo treh kustosov. Njeni clani so postali Robert Fleck (Pariz in Dunaj), Maria Lind (Stockholm) in Barbara Vanderlinden (Bruselj). Manifesta 2 je potekala od 28. junija do 11. oktobra v Casino Luxembourg in še v petih drugih vodilnih ustanovah v mestu Luksemburg pod neposrednim pokroviteljstvom ministra za kulturo in luksemburškega župana. Predstavljena so bila dela 47 umetnikov iz 35 evropskih držav; vecinoma so bila ustvarjena na kraju samem.

Med razpoznavne poteze Manifeste 2 so spadali tudi vrsta mednarodnih razprav in polemik ter postavitev Infolaba, kjer si je bilo mogoce ogledati najnovejše tiskane ter avdiovizualne materiale o razvoju umetnosti v razlicnih delih Evrope. Pri organizaciji je pomagalo tudi okoli 30 pripravnikov iz Luksemburga in mnogih drugih delov Evrope, ki so jih financno podprle njihove državne vlade in Sorosevi centri v srednji in vzhodni Evropi.