MEDNARODNA KONFERENCA "MEJNI SINDROM"
koncept Renate Salecl
Petek, 7. julija, in sobota, 8. julija 2000
Cankarjev dom, kulturni in kongresni center
Mednarodna konferenca, vezana na temo Manifeste "Borderline sindrom", združuje teoretike, umetnike, psihoanalitike ter umetnostne kritike iz Velike Britanije, ZDA, Francije, Avstrije, Izraela in Slovenije.
Manifesta 3 si je kot temo razstave zastavila problem obrambnih energij in postavljanja mej v sodobnem svetu, kjer se globalizacija prepleta z regionalizacijo, kjer univerzalnemu kapitalu nasprotuje pojav nacionalnih, etničnih in drugih izključujočih vrednot. V sodobni družbi se namreč zaščita pred politično, ekonomsko in kulturno homogenizacijo odraža tudi v kulturi. Manifesta 3 bo izpostavila iskanje meje v sodobni umetnosti ter razčlenila težnjo po usidranju umetnosti v določene kulturne vrednote. Mednarodni simpozij, ki bo organiziran med razstavo, bo poskušal pojasniti to tematiko z vidika sodobnih teoretskih razprav v umetnostni teoriji, filozofiji in psihoanalizi. Sodelujoči na simpoziju bodo povabljeni, da temo Manifeste 3 - Bordeline sindrom, Obrambne energije - vzamejo resno ter jo pojasnijo iz svojega zornega kota. V psihoanalizi je npr. ideja »borderline sindroma« uporabljena kot pojem, ki označuje mejno stanje med nevrozo in psihozo. Ker v sodobni umetnosti najdemo veliko umetniške prakse (npr. nekatere oblike bodyarta), ki odpirajo vprašanje meje med "norostjo" in "normalnostjo", je nujno, da problem meja v umetnosti razčlenimo tudi z vidika psihoanalize. Teoretiki, ki v svojem delu sodobno umetnost analizirajo z vidika filozofije, bodo problem meje v umetnosti pojasnili z vidika sodobnih razprav o razmerju med univerzalnim in partikularnim. Kakšen je danes univerzalni jezik umetnosti? Ali zahodna kultura lahko razume umetniški jezik druge kulture in nasprotno? V kolikšni meri danes umetnost še temelji na partikularnih vrednotah določene kulture? Kustosi in teoretiki, ki se ukvarjajo s sodobno umetnostjo, pa bodo posebej izpostavili problem meje v umetnosti. Tu se bo odprlo vprašanje, v kolikšni meri je danes kustos tisti, ki obiskovalcu razstave pove, kaj je in kaj ni umetnost. Ker je Manifesta 3 v Ljubljani, mestu, ki je prav tako nekako na meji med Vzhodom in Zahodom, med etničnimi pretresi na Balkanu in demokratično Evropo, se bo simpozij dotaknil tudi političnih tem varovanja in odpiranja mej umetnosti.
Predavatelji:
Parveen Adams (Velika Britanija), profesorica na oodelku za humanistične študije na Univerzi Brunel v Londonu
Ariella Azoulay (Izrael), profesorica na oddelku za kuratorske študije, Camera Obsura School of Visual Art, Telaviv
Mark Cousins (Velika Britanija), profesor na Architectural Association, London
Frederic Jameson (ZDA), profesor na oddelku za primerjalno književnost na Duke University
Henrietta Moore (Velika Britanija) profesorica na oddelku za antropologijo na London School of Economics
Genevieve Morel (Francija), psihoanalitičarka, Pariz
Robert Pfaller (Austrija), profesor na univerzi za umetnost in industrijsko oblikovanje v Linzu in gostujoči profesor na univerzi za umetnost in oblikovanje Berlin Weissensee
Adrian Rifkin, profesor na oddelku za umetnostno teorijo, Goldsmith College, London
Renata Salecl (Slovenija), raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani ter gostujoča profesorica na London School of Economics
Program
Petek
10.00 Odprtje
10.15 Adrian Rifkin: Dejected Masculinities: Mattia Preti and the Promises of Pain
11.15 Odmor
11.30 Robert Phaller: The Game, the Border, and the Art
12.30 Prigrizek (obloženi kruhki)
14.30 Genevieve Morel: Joyce and the Extension of the Symptom
15.30 Odmor
15.45 Parveen Adams: Turning Oneself into a Picture: A Case of Joel-Peter Witkin
16.45 Daljši odmor
18.00 Frederick Jameson: From Metaphor to Allegory
20.00 Zabavni sprejem
Sobota
10.00 Renata Salecl: The Art of War and the War of Art
11.00 Odmor
11.15 Henrietta Moore: Art and the Social
12.15 Odmor
12.30 Mark Cousins: Policing the Border of Art
13.30 Prigrizek (obloženi kruhki)
Ogled razstave
17.00 Film Arielle Azoulay A Sign From Heaven (55 minut)
18.00 Predavanje avtorice ter diskusija ob filmu
19.00 Odmor
20.00 Večerja
Znamenje z neba (film Arielle Azoulay)
Scenarij in režija: Ariella Azoulay
Producenti: Ariella Azoulay, Erez Harodi-Osim Zilum
Fotografija: Nurit Aviv
Urednik: Eliav Lilti
Grafično oblikovanje, animacija in glasba: Itae Amit
55 minut
Kratka vsebina
Znamenje z neba opisuje tri nedavne epizode nasilja: umor Rabina, ki ga je zagrešil Igal Amir, uboj Yehuda, ki ga ima na vesti njegova žena Carmella Buhbut, ter odstranitev inženirja Yehiya Ayasha, ki je delo izraelskih varnostnih sil. Film raziskuje vidike vseh treh epizod ter izpostavi presenetljivo mrežo podobnosti, ki jih povezujejo. Epizode se razlikujejo glede na to, kako so predstavljene kot »umor«, »uboj« ali »odstranitev«. Kako se uporabljajo fotografija, fizični dokazi in rekonstrukcija prizorišča, da se upraviči, stigmatizira, zbriše ali vtisne v spomin posamezna epizoda? Film preseže meje dokumentarca. Vsak od njegovih 22 segmentov je del besedišča, ki določa termine od A do Ž, tudi z osebno izkaznico, mirom, državo, travmo in nasiljem. Vsak govorec ima poleg pripovedovalcev v filmu položaj v različnih institucijah, ki so povezane s tremi epizodami. A Sign from Heaven meče dvom na poznane ideološke formule ter kaže, kako so lahko različne zvrsti jezika - znanstvena, pravniška, liberalno-demokratska - naprej zapletejo mrežo nasilja, saj mu v nekaterih primerih dajejo legitimnost, v drugih pa zabrišejo izvor.
|