Ljubljana, Slovenija 2000
Domov | Manifesta | Zgodovina | Fundacija | Kustosi | Izjava
Ljubljana | Cankarjev Dom | Prizorišča | Povezave
MEDNARODNA KONFERENCA "MEJNI SINDROM"
koncept Renate Salecl
Petek, 7. julija, in sobota, 8. julija 2000
Cankarjev dom, kulturni in kongresni center

Mednarodna konferenca, vezana na temo Manifeste "Borderline sindrom", združuje teoretike, umetnike, psihoanalitike ter umetnostne kritike iz Velike Britanije, ZDA, Francije, Avstrije, Izraela in Slovenije.

Manifesta 3 si je kot temo razstave zastavila problem obrambnih energij in postavljanja mej v sodobnem svetu, kjer se globalizacija prepleta z regionalizacijo, kjer univerzalnemu kapitalu nasprotuje pojav nacionalnih, etničnih in drugih izključujočih vrednot. V sodobni družbi se namreč zaščita pred politično, ekonomsko in kulturno homogenizacijo odraža tudi v kulturi. Manifesta 3 bo izpostavila iskanje meje v sodobni umetnosti ter razčlenila težnjo po usidranju umetnosti v določene kulturne vrednote. Mednarodni simpozij, ki bo organiziran med razstavo, bo poskušal pojasniti to tematiko z vidika sodobnih teoretskih razprav v umetnostni teoriji, filozofiji in psihoanalizi. Sodelujoči na simpoziju bodo povabljeni, da temo Manifeste 3 - Bordeline sindrom, Obrambne energije - vzamejo resno ter jo pojasnijo iz svojega zornega kota. V psihoanalizi je npr. ideja »borderline sindroma« uporabljena kot pojem, ki označuje mejno stanje med nevrozo in psihozo. Ker v sodobni umetnosti najdemo veliko umetniške prakse (npr. nekatere oblike bodyarta), ki odpirajo vprašanje meje med "norostjo" in "normalnostjo", je nujno, da problem meja v umetnosti razčlenimo tudi z vidika psihoanalize. Teoretiki, ki v svojem delu sodobno umetnost analizirajo z vidika filozofije, bodo problem meje v umetnosti pojasnili z vidika sodobnih razprav o razmerju med univerzalnim in partikularnim. Kakšen je danes univerzalni jezik umetnosti? Ali zahodna kultura lahko razume umetniški jezik druge kulture in nasprotno? V kolikšni meri danes umetnost še temelji na partikularnih vrednotah določene kulture? Kustosi in teoretiki, ki se ukvarjajo s sodobno umetnostjo, pa bodo posebej izpostavili problem meje v umetnosti. Tu se bo odprlo vprašanje, v kolikšni meri je danes kustos tisti, ki obiskovalcu razstave pove, kaj je in kaj ni umetnost. Ker je Manifesta 3 v Ljubljani, mestu, ki je prav tako nekako na meji med Vzhodom in Zahodom, med etničnimi pretresi na Balkanu in demokratično Evropo, se bo simpozij dotaknil tudi političnih tem varovanja in odpiranja mej umetnosti.

Predavatelji:

  • Parveen Adams (Velika Britanija), profesorica na oodelku za humanistične študije na Univerzi Brunel v Londonu
  • Ariella Azoulay (Izrael), profesorica na oddelku za kuratorske študije, Camera Obsura School of Visual Art, Telaviv
  • Mark Cousins (Velika Britanija), profesor na Architectural Association, London
  • Frederic Jameson (ZDA), profesor na oddelku za primerjalno književnost na Duke University
  • Henrietta Moore (Velika Britanija) profesorica na oddelku za antropologijo na London School of Economics
  • Genevieve Morel (Francija), psihoanalitičarka, Pariz
  • Robert Pfaller (Austrija), profesor na univerzi za umetnost in industrijsko oblikovanje v Linzu in gostujoči profesor na univerzi za umetnost in oblikovanje Berlin Weissensee
  • Adrian Rifkin, profesor na oddelku za umetnostno teorijo, Goldsmith College, London
  • Renata Salecl (Slovenija), raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani ter gostujoča profesorica na London School of Economics

    Program
    Petek
    10.00 Odprtje
    10.15 Adrian Rifkin: Dejected Masculinities: Mattia Preti and the Promises of Pain
    11.15 Odmor
    11.30 Robert Phaller: The Game, the Border, and the Art
    12.30 Prigrizek (obloženi kruhki)
    14.30 Genevieve Morel: Joyce and the Extension of the Symptom
    15.30 Odmor
    15.45 Parveen Adams: Turning Oneself into a Picture: A Case of Joel-Peter Witkin
    16.45 Daljši odmor
    18.00 Frederick Jameson: From Metaphor to Allegory
    20.00 Zabavni sprejem

    Sobota
    10.00 Renata Salecl: The Art of War and the War of Art
    11.00 Odmor
    11.15 Henrietta Moore: Art and the Social
    12.15 Odmor
    12.30 Mark Cousins: Policing the Border of Art
    13.30 Prigrizek (obloženi kruhki)
    Ogled razstave
    17.00 Film Arielle Azoulay A Sign From Heaven (55 minut)
    18.00 Predavanje avtorice ter diskusija ob filmu
    19.00 Odmor
    20.00 Večerja

    Znamenje z neba (film Arielle Azoulay)
    Scenarij in režija: Ariella Azoulay
    Producenti: Ariella Azoulay, Erez Harodi-Osim Zilum
    Fotografija: Nurit Aviv
    Urednik: Eliav Lilti
    Grafično oblikovanje, animacija in glasba: Itae Amit
    55 minut

    Kratka vsebina
    Znamenje z neba opisuje tri nedavne epizode nasilja: umor Rabina, ki ga je zagrešil Igal Amir, uboj Yehuda, ki ga ima na vesti njegova žena Carmella Buhbut, ter odstranitev inženirja Yehiya Ayasha, ki je delo izraelskih varnostnih sil. Film raziskuje vidike vseh treh epizod ter izpostavi presenetljivo mrežo podobnosti, ki jih povezujejo. Epizode se razlikujejo glede na to, kako so predstavljene kot »umor«, »uboj« ali »odstranitev«. Kako se uporabljajo fotografija, fizični dokazi in rekonstrukcija prizorišča, da se upraviči, stigmatizira, zbriše ali vtisne v spomin posamezna epizoda? Film preseže meje dokumentarca. Vsak od njegovih 22 segmentov je del besedišča, ki določa termine od A do Ž, tudi z osebno izkaznico, mirom, državo, travmo in nasiljem. Vsak govorec ima poleg pripovedovalcev v filmu položaj v različnih institucijah, ki so povezane s tremi epizodami. A Sign from Heaven meče dvom na poznane ideološke formule ter kaže, kako so lahko različne zvrsti jezika - znanstvena, pravniška, liberalno-demokratska - naprej zapletejo mrežo nasilja, saj mu v nekaterih primerih dajejo legitimnost, v drugih pa zabrišejo izvor.