Brez naslova, 2000, instalacija

Denisa Lehocká pripada generaciji umetnikov, ki so prieeli z ustvarjanjem v devetdesetih letih. Svojo umetniško strategijo razvija iz postkonceptualistienih pozicij, ki dajejo prednost objektu, najdenemu predmetu in instalaciji. Osredotoea se na miselne procese, na izražanje mentalnih in idejnih sporoeil, ki obidejo klasiene formalno-estetske likovne rešitve. Z izogibanjem neposrednemu in konvencionalnemu referencialnemu kontekstu ji omenjeno izhodišee omogoea razvijanje novih situacijskih modelov in duhovnih ravni, ki jih dosega s pomoejo redukcije izraznih sredstev, z ekonomienim "besedišeem" in s specifieno artikulacijo posameznih umetnostnih problemov, pri eemer se prilagaja gradivu, s katerim manipulira in prostoru, v katerem se ta nahaja. Instalacija Denise Lehocke je nekakšen register vsakdanjih predmetov, ki jih avtorica na prvi pogled poljubno, a vendar po nekem njej jasno razvidnem sistemu razporeja po prostoru, razobeša na stene ali enostavno polaga na tla. Govorimo lahko o znakih, kodih ali pa o "zamrznjenih" informacijah, ki se prilagajajo lastnim, avtonomnim pravilom igre. Z razporejanjem v serije in raznovrstna sosledja se v relacijah med predmeti ustvarja posebna energija, obenem pa je med objekti moe eutiti prevodno nit, ki evocira obeutek celovitosti - sklenjenosti kroga. Razvije se krhka mreža aluzij, mentalnih povezav in povsem nakljuenih komunikacijskih stikov, ki doloeajo ritem sprejemnikove percepcije in poljubno usmerjajo njegove miselne tokove.