|
Polž,
1996
Polž, ki lazi po prozorni plastiki, premaguje težnost sveta.
Žival ne zaznava niti tal niti stropa, zemlja je pripeta na
njen trebuh. Francisco Tropa je obrnil pravila igre na glavo,
podobno kot je storil italijanski umetnik Piero Manzoni s
svojim socle du monde, na glavo obrnjenim jeklenim podstavkom
v galeriji. Toda Tropa dodaja nekaj, kar je precej povezano
z zgodovino njegove dežele, Portugalske. Polž postane simbol
sveta, kjer so hierarhije spremenjene, kjer narave ni treba
osvojiti, temvee je sama osvajalka, raziskovalka, mornar.
Polž kot organski Vasco da Gama.

|
|