Letalo, 2000, video film, 28 min.

Joost Conijn že od otroških let potuje po svetu, kadar le more, in nikoli ne izpusti te priložnosti. Tisto, kar ga pri potovanjih najbolj fascinira, je pomen transporta in situacij, ki jih potovanja puste v njem. Ko je imel 20 let, je s kolesom prišel do Indije, pred dvema letoma pa je naredil izpit za letalo. S tem pa se pravzaprav zaene tudi njegovo delo, ki je predstavljeno na Manifesti 3. Zaene se z neobvladljivo željo po letenju. Conijn izdeluje konkretne objekte, veeinoma iz kovine in veeinoma funkcionalne. Uporablja železo, motorje in kolesa kot dobesedne podaljške svojega telesa ter video kot pripovedni podaljšek svojega pogleda. Neprestano se sprašuje, kje se konea elovekovo telo in kje se zaene stroj. Njegovo delo se osredotoea na tisto, kar je skupno eloveku in stroju, kakor tudi na razmerje med družbo in umetnostjo, obenem pa se ukvarja z mejami onstran psihienega in kulturnih domnev. Zanimajo ga predvsem eksperimentiranje in tveganje ter realizacija projektov, za katere veeina ljudi misli, da so neizvedljivi. Njegovi naerti so zmeraj kratki in jedrnati ter formulirani z nekaj besedami. Realizacija teh projektov pomeni mesece dela, kot tudi ueenja, posutega z najrazlienejšimi dogodki in spopadi. Ko uporablja stvari in priložnosti, ki se mu ponujajo ob tem, in ko se s situacijami sreeuje s kar najširšim obzorjem, se ta delovni proces in koneno delo razodeneta kar sama po sebi brez veejih komplikacij. Leta 1999 je Joost Conijn gradil letalo, ki je bilo julija koneano. Razstavil ga je na strehi De Fabriek v Eindhovnu. Pravi pomen letala pa ni skrit v njegovi umetniški, temvee v njegovi funkcionalni vrednosti, saj je bila konstrukcija tega letala zgrajena za opravljanje primarne funkcije, letenja. Avtor si je svoj prvi polet zamislil konec leta 1999 sredi maroške pušeave. Pušeava kot prostor ga je vznemirjala predvsem zaradi širine te pokrajine, neskonenega prostora in popolne brezmejnosti. Hkrati pa je pušeava tudi prostor, v katerem ni nieesar. Ni hiš in tudi ne pravil. Sahara je bila tako najbljižji prostor za nemoteno preizkušanje letala. Ves proces, od konstrukcije letala, njegove predstavitve na strehi De Fabriek, preizkušanja funkcij, poti do Sahare in po njej, z vsemi zapleti vred, ter koneno prve poizkuse letenja je avtor zabeležil na prieujoei film.