Preobrazba vedno zahteva eas in energijo, 1997-1998, instalacija

Instalacija Transformation always takes time and energy (Preobrazba vedno zahteva eas in energijo) se dotika problema absurdnosti sodobne eksistence. Postmoderni subjekt je postavljen v svet navidezne resnice, simulacije in virtualnosti, kjer je vprašljiva zmožnost zavedanja realnosti in kjer je "bistvo" ukinjeno oziroma pozabljeno. Avtor omenjeno situacijo registrira, jo v svojem delu nakazuje, toda zdi se, da jo jemlje nekako z distance, kot bi nam sporoeal, da teh zapletenih problemov nima namena reševati, ker je življenje le igra, katerega bistva nikoli ne bomo dokoneno dojeli. Njegova instalacija nam kaže na ogled ok. 30 posod - eajnikov in loncev na kuhalnikih, v katerih lenobno vre voda in zapravlja eas in energijo. Avtor si je vse razstavljene lonce in kozíce sposodil pri sorodnikih in prijateljih. "Razlika med spremembo in preobrazbo je v tem, da sprememba ne obstaja. Je le preobrazba, ki je preobremenjena in preeksponirana z našimi prieakovanji, sanjami in vsakodnevnimi obveznostmi." S to dvoumno trditvijo Ivanov pokaže na absurdnost nekaterih temeljnih pridobitev zahodne civilizacije, kot sta na primer znanost ali pa naein ureditve družbenih odnosov. Njena abstraktna retorika se lahko enakovredno nanaša na obe omenjeni podroeji. Nakljueje, navidezno in absurd se zdijo v tem kontekstu temeljna referencialna stieišea idejnega ozadja Ivanovove instalacije. Druga raven razstavljenega dela, ki je še posebej pomembna za avtorja, zadeva problem "lastništva" ready made objektov. Gre za, kot pravi, vrnitev pravic lastništva nad ready made-i nazaj k njim samim. Umetniki jim to konec koncev dolgujejo, saj so ti, t.i. "pred pripravljeni" objekti, oropani svojega konteksta že skoraj stoletje. Uporablja se jih namree za namene, ki še zdalee niso identieni s tistimi, za katere so bili ustvarjeni.