Urbane modularne zaklonišene enote, 2000, instalacija

Roland Boden meni, da umetnost ne more biti zgolj površna dekoracija tehnienega sveta. Ustvarja razliene module iz betonskih ploše in svinca in jih oblikuje v nekakšne metaforiene modele. Sestavlja jih v stolpe, tunele in mostove, predvsem v svetovnih metropolah. Z njimi skuša poudariti probleme, ki nastajajo pri razvoju urbanizma. Eden izmed njih je narašeajoea stopnja esteticizma, predvsem politienega in javnega prostora. Drugi zelo moean problem pa se kaže v eedalje veejih potrebah po višji socialni varnosti, ki izhajajo iz obeutka prikrith groženj. Te lahko obeutimo od sosedov, imigrantov, kriminalcev… Tako se privatni prostor vedno bolj utrjuje in kontrolira. Podoben razvoj lahko slutimo tudi znotraj javnega prostora, ki se vedno bolj pomika v privatnega. Predlagano delo se ironieno posmehuje javnemu prostoru. Predstavlja serijo standardnega sistema za pasivno varnost. Ta sistem je mobilne narave. Lahko se ga sestavi v razliene kombinacije, in to kjer koli. Njegova uporaba na težavnih mestih je preprosta in hitra. Poleg vsega pa so privlaeni tudi na pogled, ker so lepih oblik. Te enote so realizirane raeunalniško, ne kot resnieni objekti. S pomoejo raeunalniške simulacije so vgrajene v kombinacijo javni prostor. Umetnika so pri tem zlasti zanimali predmestni in podobni prostori. Njihova vgradnja je tako prilagojena organski strukturi javnega prostora, da opazovalec misli, da je to normalna oblika mestnega oblikovanja. Ta vsadek predstavlja izraz stalno navzoeega nasilja in agresije ter nastopa kot meja v družbi.