|
Zakaj Manifesta v Ljubljani?
Manifesta ni bila nikoli zamišljena kot prireditev za velike
kulturne in umetnostne centre, temvec za manjša aktivna in
zanimiva središca. Prireditev naj bi tem središcem pomagala
razviti in širše uveljaviti lokalne potenciale, obenem pa
naj bi ti potenciali in ustvarjalna energija teh mest pomagali
sami Manifesti, da postane zanimiv in inovativen dogodek.
Poleg tega je eden od ciljev Manifeste že od njene ustanovitve
poskus povezovanja zahodno- in vzhodnoevropskega kulturnega
prostora. Pri tem gotovo ne zadošca, da so v Manifesto vkljuceni
vzhodnoevropski umetniki, kustosi in institucije. Prej ali
slej je morala tudi razstava sama opraviti premik cez mejo
Zahoda. Ko se je Mednarodni odbor Manifeste odlocal, kje bo
ta prireditev leta 2000, je gotovo upošteval te vidike. Pri
njegovi odlocitvi je bila nemara najpomembnejša velika odmevnost
Ljubljane kot specificnega umetniškega in kulturnega središca;
omenimo lahko vrsto mednarodno delujocih umetnikov razlicnih
generacij, od srednje do najmlajše, ki se v zadnjem casu pojavljajo
tako rekoc na vseh velikih umetnostnih prireditvah (Ducumenta,
Skulptur-Projekt Münster, Istanbulski bienale, Manifesta),
muzeje in galerije sodobne umetnosti z visoko kakovostnim
razstavnim programom (Moderna galerija, Škuc, Kapelica...),
razvito sceno novih medijev in mrežne umetnosti (racunalniški
center Ljudmila), ob tem pa tudi mocne scenske umetnosti ter
pomembne teoretske šole. Nedvomno pa so clani odbora upoštevali
tudi položaj Slovenije, ki je nekako vmes med Vzhodom in Zahodom.
To je gotovo eden od vzrokov, da se je tu med umetniki in
teoretiki razvila mocna refleksija kulturne in politicne polarizacije
Evropa na Vzhod in Zahod. Po drugi strani pa se zdi, da je
Manifesta zaradi svoje nacelne odprtosti in fleksibilnosti
in zaradi vprašanj, ki jih odpira (na primer pojem inovativne
mlade umetnosti, pojem Evrope itn.) in ki so bistvena za slovenski
kulturni prostor, idealna prireditev, s katero lahko slovenska
umetniška in kulturna scena doseže novo raven svojega dela.
|
|